Svetovalno delo

Temeljni namen svetovalne službe je omogočiti in podpreti optimalni razvoj vsakega otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno ali duševno konstitucijo.

Svetovalna delavka želi v sodelovanju s starši, vzgojiteljicami, pomočnicami vzgojiteljic in z vodstvom vrtca ustvariti spodbudno okolje, v katerem se bo otrok kar se da dobro počutil in razvijal. Prizadeva si, da bi odrasli (tako starši kot strokovni sodelavci) otroke bolje razumeli in se na njihove potrebe primerno odzvali.

Svetovalna delavka vam lahko svetuje in pomaga:

• pri pripravi in vključitvi otroka v vrtec, v šolo,
• ob posebnih situacijah v družini (rojstvo sorojenca, razveza ali ločitev, finančna stiska, selitev, smrt, odvisnost …),
• na področju vzgoje in otrokovega razvoja,
• pri odpravljanju razvojnih, čustvenih in vedenjskih težav,
• pri stiskah (težave hranjenja, močenja, blatenja, spanja, nemirnost, agresivno vedenje),
• pri težavah in psihofizičnih posebnostih v razvoju otroka,
• pri spodbujanju nadarjenega otroka.

Svetovalna delavka:

• nudi pozornost in podporo vsem otrokom vključenim v naš vrtec, kadar jo potrebujejo,
• nudi osebno, individualno ali skupinsko posvetovanje in druge oblike sodelovanja vsem staršem, ki to želijo,
• sodeluje z vodstvom, vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic.
• Po potrebi svetovalna delavka sodeluje tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami (Zavod za šolstvo, Center za sluh in govor, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Center za socialno delo …).

Svetovalna delavka se pri svojem delu ravna po načelu prostovoljnosti, skupnega dogovora ter zaupnosti podatkov v dobrobit otroka in njegove družine.

Kontakt:

Maja Cerar, univ. dipl. socialna pedagoginja

Tel: 01 564 48 24
Elektronski naslov: maja.cerar@os-jmdol.si

Večina otrok, ki zgodaj vstopajo v vrtec, je prvič za daljši čas ločena od staršev.

V novem okolju se srečajo z novimi in neznanimi osebami. Prilagoditi se morajo ritmu življenja in novim zahtevam. Otrok se mora navaditi na bivanje v skupini vrstnikov, s katerimi si deli igrače in pozornost odraslih. Zaradi tega pomeni vključitev otroka v vrtec veliko spremembo v njegovem življenju.

Kako jo bo otrok prerasel, je odvisno od stopnje otrokovega razvoja, od njegovega značaja, od njegovih izkušenj in od našega ravnanja. Otrokove sposobnosti in ravnanje odraslih zelo vplivajo na njegovo vključevanje v vrtec.

Da bo uvajanje otroka potekalo čim bolje, je priporočljivo:

• Pred sprejemom otroka v vrtec se pogovorite z vzgojiteljico o vsem, kar se vam zdi pomembno za ta korak. Z informacijami o otroku vzgojiteljici pomagate, da bo ustvarila vašemu otroku razmere za prijetnejše bivanje v vrtcu.
• Pomembno je, da se boste dobro počutili, ko boste svojega otroka zaupali novim ljudem.
• Prihranite si nekaj dni dopusta za uvajanje otroka v vrtec. Tako boste mirnejši in se boste svojemu otroku lažje posvetili.
• Prvi dan ne pustite otroka ves dan v vrtcu, saj se bo počutil zapuščenega in socializacija bo tako za vas morda še dolgo velika težava.
• Če želite otroka uvajati tako, da boste z njim v oddelku, bodite v času bivanja aktivni, igrajte se z otroki, sodelujte z vzgojiteljico, bodite otroku zgled.
• Čas samostojnega bivanja otroka v oddelku poskusite podaljševati postopno.
• V začetku uvajanja naj otrok v vrtcu ne počiva. Ko se bo v vrtcu dobro počutil, bo lahko zaspal, prej pa ga bo strah.
• V otrokovo življenje v času uvajanja ne vnašajte še drugih sprememb ali zahtev, saj bi tako otroka dodatno obremenili.
• V vrtec prinesite dudo, stekleničko ali kakšno drugo tolažilno igračko, s katero se otrok tolaži ali pomirja pred spanjem in čez dan dneva. Tako boste otroku pomagali, da bo prebrodil ločitev od vas.
• Otroka ob prihodu v vrtec predajte vzgojiteljici nežno, a odločno. Bodite umirjeni, z vzgojiteljico se prej pogovorite, kako se po navadi starši poslovijo od otrok.
• Po možnosti ne prekinjajte uvajanja. Če imate težave, se pogovorite z vzgojiteljico, kaj storiti, da bi otroku pomagali.
• Poskusite ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca. To daje otroku občutek varnosti in zaupanja, Držite se tistega, kar obljubite otroku.
• Doma posvetite otroku več časa in pozornosti. Tako mu boste pomagali, da bo hitreje pridobil zaupanje in se lažje vživel v vrtec.
• Če vas skrbi in uvajanje otroka v vrtec ne poteka tako kot ste pričakovali, ali je otrokovo vedenje doma precej spremenjeno, se o tem vsekakor pogovorite z vzgojiteljico.

Znotraj rednega programa za predšolske otroke izvajamo tudi program za otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Namenjen je otrokom z rizičnimi dejavniki ter otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo t. i. zapisnik multidisciplinarnega tima.

Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami temelji na celostnem pristopu. Pomembna elementa zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami sta naravno okolje in socialna mreža, v katerih obravnava poteka. To omogoča razumevanje otroka, prepoznavanje njegovih potreb in prilagajanje njegovim zmožnostim, interesom ter potrebam. Ko se otroci s posebnimi potrebami vključujejo med vrstnike, to omogoča njihov razvoj, ostali pa se učijo sprejemanja drugačnosti.

Zgodnjo obravnavo izvajajo centri za zgodnjo obravnavo (razvojna ambulanta). Otroka obravnavajo različni strokovnjaki (logoped, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, specialni pedagog) in predlagajo za otroka najustreznejšo obliko pomoči. Če otrok potrebuje pomoč, morajo starši obiskati otrokovega osebnega zdravnika, ki jim izda napotnico za pregled v centru za zgodnjo obravnavo. Tam ga najprej pregleda specialist – pediater, ki določi tim z namenom obravnave, diagnostike, ocene potreb in priprave načrta pomoči. V nadaljevanju multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo člani, pomembni za pomoč otroku (strokovni delavci zdravstvenega doma in vrtca), in starši, pripravi načrt pomoči družini oziroma zapisnik multidisciplinarnega tima, ki je podlaga za nudenje pomoči otroku v vrtcu.

Glede na zapisnik oziroma načrt pomoči družini se določi organizacijo in način izvajanja programa ter dodatno strokovno pomoč, ki jo izvaja strokovni delavec za zgodnjo obravnavo (specialni pedagog, inkluzivni pedagog, logoped), prilagoditve prostora, potrebne pripomočke, fizično pomoč spremljevalca. V vrtcu se oblikuje strokovna skupina za zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine (svetovalni delavec, vzgojitelj v oddelku in strokovni delavec za zgodnjo obravnavo) pripravijo individualni načrt pomoči in redno sodelujejo s starši ter centrom za zgodnjo obravnavo.

Nudenje dodatne strokovne pomoči

Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke, ki so vključeni v redne oddelke vrtca in imajo z  zapisnikom multidisciplinarnega tima dodeljeno dodatno strokovno pomoč ter ostale prilagoditve.

Do dodatne strokovne pomoči so upravičeni tudi otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju. To so otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje.

Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci za zgodnjo obravnavo (specialni pedagog, logoped, vzgojitelj za dodatno strokovno pomoč). Dodatno strokovno pomoč v obsegu 1 do največ 3 ur tedensko se nudi v oddelku in zunaj njega. Za vsakega otroka se na začetku leta pripravi individualiziran načrt dela, v katerem so po posameznih področjih opredeljeni cilji, ki naj bi jih otrok dosegel. Ob polletju ter ob koncu šolskega leta strokovna skupina skupaj s starši izvede evalvacijo individualiziranega programa in doseganja ciljev. Otroku se nudi pomoč tako, da se mu omogoča normalno vključevanje v skupne dejavnosti, hkrati pa se mu nudi pomoč za uspešno reševanje izzivov.

Glede postopkov pomoči otroku se posvetujete s svetovalno delavko Majo Cerar.

Dodatne informacije o postopkih zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami lahko najdete tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.